Izola - Brindisi
Iz Izole sva izplula 2. septembra 2004 ob 9. uri. V prvem delu poti je bil
z menoj na krovu prijatelja Janez. Prvič sva pristala 4. septembra ob 22. uri v mali
ribiški lučici Portorose, ki se nahaja 10 NM severno od Pescare. Tam se je Janez
izkrcal in se v Slovenijo vrnil z vlakom, jaz pa sem počakal, da se je vreme umirilo.     
Iz italijanskega Portorosa (svetilnikov ni, lučica je le za čolne z ugrezom
največ meter) sem izpluv 6. septembra ob 17. uri in naslednji dan, 8. septebra
ob 19. uri pristal na Garganskem polotoku v mestecu Rodi Garganico. Tu sem le prespal in
odplul že naslednje jutro ob 7. uri. Po mirni dnevni plovbi me je doletelo divje nočno
surfanje po 4 metre visokih valovih. Ples se je pričel pozno popoldne in se končal
šele, ko sem 10. septembra ob 8. uri zjutraj pristal v novi marini pri vojaškem
letališču v Brindisiju.
     
Brindisi - Lastovo
 
V Marini sem srečal prijatelje: 24 metrsko leseno jadrnico Barbarossa.
Kar dva dni smo proslavljali in nazdravljali našemu srečanju. Na srečo so zaloge vina
na Barbarossi praktično neizčrpne. Seveda pa so bili Italijani nadvse navdušeni nad
slovenskim refoškom. Tako sem jaz pil njihovega, oni pa mojega ...
    
Pot nazaj je potekala bolj umirjeno. Zgodaj zjutraj sem izpluv iz pristanišč,
pozno popoldan, praviloma še v dnevni svetlobi pa sem pristajal. Vetra je bil zelo malo
ali nič. Ariki se je premikal po polžje, s hitrostjo od 0 do največ 3 NM/h. Temu
primerno kratke so bile tudi dnevne etape. Prvič sem pristal v Monopoliju na starem
pomolu pod trdnjavo, potem pa naslednji večer v Santo Spirito. Pred vhodom v lučico
izvenkrmni motor Tomos nikakor ni hotel vžgati, jadra pa so bila že pospravljena. Vetra
je bilo 8 NM in je pihal z ravno pravšnje smeri. Tako sem s hitrostjo 1,5 NM prijadral v
luko kar brez jader. Zadnjih sto metrov do boje so me potegnili prijazni domačini -
ribiči.
  
Iz Spirito Santo do Vieste je bil ves čas na delu Tomos. Veter je prišel šele
zvečer, ko sem že zavil v luko. Z boka je pihnilo tako močno, da sem komaj spravil
Arikija mimo skalnega valobrana.
  
Iz Viste sem izplul že naslednje jutro, še v trdi temi. Mudilo se mi je, ker je
prihajala nova vremenska fronta. Zaželel sem si cenejšega piva in domače besede. V
Italiji stane pivo kar 3,5 EUR.
Prvih 12 NM je Arikija poganjal Tomos, potem pa je crknil in ni več hotel vžgati.
Celo uro sem se mučil z njim tam, sredi najprometnejše točke na Jadranu. Ladje so se
vozile mimo Arikija gor in dol, jaz pa nisem mogel nikamor. Potem je začelo
pihljati. Prve ure šibko, potem pa vse močneje. Zadnjih 20 NM do Lastova je Ariki v orco
nabijal 2,5 m visoke valove. 3 NM je bilo še do otoka, ko je veter ponehal.
Pričelo je deževati. Čez pol ure sem v močnem nalivu pristal v Skrivenoj luci na
Lastovu in objel velik hladilnik napolnjen s slovenskim pivom.
Lastovo - Susak
  
Dva dni sem ostal na Lastovu in tam spoznal Iztoka in Nejko iz Kamnika. Štopala
sta, pa sem jima ustavil in ju potegnil do Starega grada na Hvaru. Tam pa sta na Arikija
že čakali Mira in 10 letna Špela, ki je v šoli dobila teden dni dopusta.
Najprej smo zapluli do Jakija v Stinivo. Že lansko leto, ko je stanoval še v
Kranju, sem mu obljubil, da mu pridem pokazat katamaran ... pa sem zavil k njemu, ko sem
bil že tako blizu. Tudi v Stinivo je priplulo nekaj čarter bark. Avstrijci na velikem
gliserju, ki so skoraj podrli pomol pri pristajanju in jadrnica s slovenskim parom z
Bleda.
    
Na italijanski strani Jadrana so jadrnice prava redkost. Srečal sem jih le nekaj
na dan, včasih pa nobene. Toliko gostejši je ribiški promet. Tisoče ribaric križari v
teritorialnem pasu.
Na Hrvaškem pa je ravno obratno: ribarice so redkost, plastičnih čarter korit pa
kar gomazi po morju. Čeprav se je september prevesil že v drugo polovico, so zvečer
zasedeni malone vsi zalivčki.
    
Naše družinsko jadranje je minilo brez vznemirjenje. S Hvara smo odjadrali proti
Šolti in prespali v prijetnem zalivčku na zunanji strani otoka. Že naslednji večer pa
smo se sprehajali po Jezerima na Murterju.
  
Tam so me ribiči zbudili že ob štirih zjutraj. Posadka je spala, jaz pa sem
zakrmaril proti Tjelaščici na Dugem otoku. Zasidral sem se ob ravno pravi uri za zajtrk.
Potem smo cel dan uživali v kopanju in brezdelju.
 
Naslednji dan smo odpluli najprej na notranjo stran otoka v Sali, potem pa na otok
Rivanj in še na Sestrunj, kjer smo si privoščili dolg sprehod.
Takoj zjutraj smo odrinili naprej proti Susku in tam pristali ob petih popoldan.
Susak - Izola
   
Vremenske napovedi ne povedo nič dobrega. Ker mora biti Špela v ponedeljek
zjutraj v šoli sem "posadko" na hitro sprav na ladjo za Lošinj. Še pravi
čas, bila je zadnja pred neurjem. Na Arikiju sem spet sam. Zato se pač sprehajam po
otoku in se grem "spoznavanje družbe". Vino s Sansega je odlično, v gostilni
stane le 60 KN liter. Turistov skoraj da ni več, kljub temu pa je na otoku veliko
domačinov. Dobra družba je torej zagotovljena.
   
Velebit se je odel v belo snežno odejo, na morju pa je završalo. Burja seka z
močjo prek 60 vozlov. Avstrijci na čarter barki so imeli nekaj milj zunaj pred Suskom
težave. Pri reševanju z barke je članica njihove posadke padla v vodo in utonila.
Našli so jo šele teden dni zatem na italijanski strani. Tudi jadrnico so italijani
našli nekaj milj pred Raveno in to nepoškodovano! Spet klic na pomoč zaradi panike in
neznanja?
  
Pet dni sem čakal, da se je vreme umirilo, šesti dan pa sem jo mahnil proti Puli.
Kvarner je spet pokazal zobe. Nikjer na Jadranu me ni tako prerukalo, kot tukaj. Vetra je
bilo za dobro petico v polpremec, valovi pa strmi in visoki do 1,5 m, kratki pa, da
krajši skoraj ne bi mogli biti.
Zvečer sem vrgel sidro pred Barbarigo in tam prespal mirno noč. Naslednji dan
pa sem zvečer že pil pivo v Novi gradu. Naslednje jutro je zapihal topel jugo. Jadral
sem v neposredni bližini obale, objadral Savudrijski rt in opoldne prispel pred Yachting
center v Ladjedelnici Izola.
Prispel sem domov! 1000 milj jadrana sem prevozil brez avtopilota! Jadral sem
tako, kot so jadrali včasih. Ure in ure sem presedel na klopi s krmilom v roki. Kljub
temu je bilo lepo, pa naj je žgalo sonce, svetila luna ali pa hrumel vihar.
<< Domov
Avtorske pravice |
