Že v mesecu juliju 2004, ko je bil Ariki prvič v vodi, ga nismo mogli uravnotežiti (trimanje). Zato smo ga avgusta še enkrat dvignili na kopno in še marsikaj naredili.

Konec avgusta je šel Ariki drugič v vodo. Pri plovbi z motorjem je šel naravnost, brez težav. Te so se pričele šele z dvignjenimi jadri.  Katamaran je pričel ostro zavijati v veter, teža na krmilu pa je bila že pri minimalni hitrosti tolikšna, da ga je bilo nemogoče voziti z avtopilotom. Prav tako je bilo, kot bi imel dvignejno preveliko površino jader. Hm, pri hitrosti vetra 3 vozle?

Še vedno nisem bil čisto prepričan če je kaj narobe z Arikijem ali pa so zares kriva jadra? Jadrar je takrat rekel, da bi moral jambor stati kakih 30 cm bolj naprej. Konstruktor katamarana  pa je ustrelil kozla z izjavo, da se izdelovalec jader ni držal projekta in jih je modificiral.

Jure Šterk mi je že lansko leto svetoval naj zapolnim praznino med skegi in trupi. To rešitev je jasno nakazal tudi jadrarjev izračun. Čeprav sem se bal, da bo že tako v pristaniščih neokreten katamaran postal še bolj "štorast", smo se lotili dela. 

Kar hudo tremo sem imel, ko je šel Ariki teden kasneje v vodo. Najprej me je skrbelo, kako se bo tista prilepljena deska (glej slike) obnesla na gurtnah dvigala. Pa ni bilo težav!

Ko je Ariki izpluv iz izolske ladjedelnice je pihala burja. Hitrost vetra 10, sunki do 15 vozlov. Jadranje s polnimi jadri in z vetrom v hrbet, je zdaj čisto drugačno, kot lansko leto. Krmilo je tako lahko, da ga v roki sploh ne čutim. Tudi če ga spustim, ostane na mestu, barka pa gre naravnost.

POPRAVLJENO!!!

Nazaj na prvo stran