Vse o Arikiju
Tehnični podatki
Samogradnja katamarana
Splavitev

Jadralci in konstruktor
Ljudje morja (Sea people)
Kdo je James Wharram?

Poišči zaklad

Nazaj na prvo stran

Leta in leta sem s plaž in pomolov s hrepenenjem zrl v jadrnice, posedal po pomolih in sanjaril o svoji. Kupoval sem literaturo in revije, ki so dišale po morju, se potapljal, lovil ribe in se včasih tudi vozil na kakšni barki. Kupil sem celo dva načrta, pa nikoli nisem zbral dovolj poguma, da bi začel.  Nekoč sem v zagrebški reviji YU NAVTIKA prebral nekaj člankov o katamaranih. Najbolj pa me je pritegnil članek Miloša Delača v katerem je opisoval samogradnjo 8 metrov dolgega katamarana (YU NAVTIKA, letnik 1988, str.83). V barčico sem se zaljubil na prvi pogled. Pisal sem konstruktorju in poslal mi je prospekt. Potem pa sem cincal še dolgih petnajst let ...

Izbrati pravo ladjico ni lahka stvar
Veliko je vprašanj, izbor pa je odvisen od marsičesa, tudi od namena in področja plovbe. Pomembna je enostavnost transporta, majhen ugrez, maksimum prostora na palubi, hitrost ter seveda nizka cena gradnje in kasneje vzdrževanja.

Nekoč sem cel dan sedel na koncu pomola v Izoli, gledal barke, ki so plule mimo in razmišljal, kako se vse vrti okoli treh osnovnih želja: udobje, hitrost in nizka cena. Tuhtal sem kako bi te tri zahteve združil in primerjal barke med seboj. Udobna in hitra jadrnica stane veliko denarja. Udobna in poceni pa je ponavadi staro korito, ki nikamor ne gre, pa še stroški vzdrževanja so visoki in ponavadi nepredvidljivi. Hm, hitra, udobna in poceni jadrnica ... z veliko palubo ... z majhnim ugrezom ... tudi transport mora biti enostaven? To je lahko samo katamaran!

Ves material za gradnjo sem dobil v Sloveniji
Poleti 2003 je končno padla odločitev: konstruktorju v Anglijo sem v vrednostnem pismu poslal 385GBP. Čez teden dni sem prejel zajetno kuverto z načrti. Naslednji dan pa sem že kupoval les.

Najbolj me je mučilo vprašanja, kako naj amater, nepoučen o brodogradnji, zgradim tako zahtevno konstrukcijo? Verjetno prav zaradi tega vprašanja večina niti ne pomisli na samogradnjo ... No, ni bilo težko, kar začel sem in je nekako šlo. Konstruktor je načrte prilagodil ljudem, ki imajo "dve levi roki". Vsak jih lahko bere brez težav. Narisani so v obliki stripa. Vsebujejo pa tudi vsa navodila za uporabo orodja in materialov. Projekt predvideva povezano konstrukcijo v kombinaciji vezane plošče, lesa in epoxija. Na tak način zgrajen trup je lahek, prožen in čvrst.

Ves material za gradnjo sem brez težav dobil v Sloveniji. Hrastov les in okume vezano ploščo sem dobil v Slovenijalesu v Šentvidu pri Ljubljani. Te vezane plošče sicer uvaža Javor iz Pivke. Tudi to podjetje ima poslovalnico v Ljubljani, vendar zahtevajo takojšnje plačilo. V Slovenijalesu pa sem dobil les "na puf", pa še pripeljali so ga. Epoxi sem ves čas gradnje kupoval v Mitolu iz Sežane, dodatke za mešanje kitov in tkanino pa sem dobil v podjetu Mirnik v Ljubljani, nekaj pa še v Trstu.

Serijska proizvodnja na domačem dvorišču
Z gradnjo smo pričeli v začetku julija, kar na domačem dvorišču. V treh tednih je groba konstrukcija prvega čolna že molela premec iz domače garaže, Dokončali smo ga v mesecu in pol, potem pa pričeli graditi drugega. To je tako prestrašilo "dobrega soseda", da je klical policijo. Prišli so z zahtevo naj takoj ustavimo vsa dela. Seveda jih nismo upoštevali in smo vpričo njih delali naprej! Teden zatem, ko smo bili sredi montaže zgornjega dela oplate na drugem trupu, nas je obiskal tržni inšpektor in zahteval dokumentacijo, ki nam dovoljuje serijsko proizvodnjo plovil.
"A zaradi prijave je prišel, da pri nas delamo ladje na črno?"
"Aha, tukaj vidi dve, koliko smo jih pa že naredili?"
"Deset naročenih moramo izdobaviti do novega leta," mi je ušlo in inšpektor je verjel. Uh, kako težko sem ga potem prepričal, da gre le za en sam katamaran.

Do sredine oktobra sta bila narejena oba trupa, vsi trije prečni tramovi, kokpit in jambor. Dan se je skrajšal. Temperature so padle. Konec je bilo dolgega vročega poletja. Za delo z epoxijem, ki nas je zdaj čakalo, smo morali zagotoviti suh in topel prostor. Barko smo naložili na tovornjak in jo odpeljali v opuščeno tovarno.

V naslednjih dveh mesecih smo izdelali še vse podrobnosti, notranjo opremo, pokrove, jambor, gaff in krmila. Katamaran smo plastificirali in pobarvali. Konec decembra smo ga odpeljali proti morju. Tam je v družbi oljk, nedaleč od obale počakal na poletje.

Pri gradnji so veliko pomagali moji domači, sosedje in številni prijatelji. Brez njih ne bi šlo tako hitro in gladko. Celoten proces gradnje je potekal neprekinjeno pet mesecev, približno 2000 delovnih ur od julija do decembra 2003.

Sestavljanje in opremljanje
V začetku julija 2004 smo katamaran pripeljali v Yachting center v Ladjedelnici Izola. Celih šest tednov smo potrebovali, da smo katamaran sestavili, napeljali 12V električno inštalacijo, montirali instrumente in postorili še marsikatero malenkost. Pri tem so spet pomagali številni stari prijatelji in tudi novi, ki smo jih spoznali v Izoli. Da je bil katamaran tako hitro opremljen in končan gre velika zahvala tudi sponzorjem projekta, predvsem Borisu Šolarju iz družbe Četrta pot, ki je prispeval celoten solarni električni sistem, Janu Riharju iz Loka Trenda za celoten nabor instrumentov in VHF postajo, SR d.o.o. iz Preddvora, ki je katamaran opremil z jadri, trampolini in tendami ter številnim drugim, ki so prispevali nepogrešljive malenkosti. 

Končno je napočil veliki trenutek in katamaran je dobil ime: ARIKI. To je v maorskem jeziku izraz za pervorojenca ali prvorojenko in tudi plemenskega poglavarja. Maori so ljudstvo, ki naseljuje otoke v Tihem oceanu, od Nove Zelandije do Polinezije, njihova tradicionalna plovila pa so katamarani.

Prvo jadranje
Izpluli smo v siv turoben dan, mimo starih ladij privezanih v ladjedelnici. Zapluli smo skozi jato njork, ki se je kriče prestavila nedaleč stran. Na krovu je pet odraslih. Stari Tomos 4 brni, Ariki pa drsi iz zaliva s hitrostjo 5 vozlov na uro. Vetra je za dobro trojko, valov pa skoraj nič. Potem dvignemo glavno jadro in ga zategnemo. Veter v polpremec katamaran kar porine naprej. Noga motorja se dvigne iz vode in zaglisira. Propeler hlasta po zraku, noge motorja pa ne porine več nazaj v vodo. Ugasnem ga. Na jambor potegnemo flok in zajadramo na odprto.

V naslednjih dneh smo se potepali ob slovenski obali, v nezaščitenem Strunjanu na sidru doživeli prvo nevihto, se zabavali v Trstu, jadrali v Gradež in se potepali po laguni. Na povratku, le nekaj milj pred Izolo, nas je dohitela nevihta in udarila v polna jadra. Zadnji del poti smo prejadrali z zavidljivo hitrostjo, v morju za Arikijem pa je ostajala penasta sled. Čez četrt ure smo v močnem nalivu brez težav pristali v izolskem mandraču.

Stroški gradnje, motor in oprema: cca 15.000 EUR
Tiki 26 iz serijske proizvodnje - poglej cenik:  http://www.nusser-yachtbau.de

Nazaj na prvo stran

Avtorske pravice